Pregled teksta mojrad.net

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Emil Dirkem". Rad ima 10 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati ovde.


 Emil Dirkem/1858-1917/
Dirkemovata metodolo{ka misla pretstavuva nov period vo razvojot na pozitivisti~koto razbirawe za sociolo{kiot metod.Dirkem e avtor na knigata so naslov: ,,Pravila za sociolo{kiot metod,,.Vo toj period postojat razni sociolo{ki istra`uvawa {to vlijaat, razni metodolo{ki problemi da se razgleduvaat niz istra`uva~ka praksa.Dirkem e pogolem istra`uva~ od Kont i Mil bidej}i imal bogato li~no istra`uva~ko iskustvo.Metodologijata na Dirkem pretstavuva obid da se razraboti sociolo{kiot metod od pozitivisti~ko stojali{te.Mnogu pati uka`uval deka teoretskite razbirawa na nau~nicite ili nivnata metodologija vlijae vrz nivnite metodolo{ki re{enija.Kont e socilo{ki realist i univerzalist,dodeka Mil nominalist,Dirkem e mnogu poblisku do Kont.Dirkem sozdava edna varijanta za organska teorija za op{testvoto koe mo`e da se nare~e eti~ko-idealisti~ko.Toj smeta deka idejata i eti~kite vrednosti se su{tina na op{testvoto kako poseben del na realnosta. Vo op{tetsvoto spontano nastanuvaat kolektivni pretstavi ,ideji i moralni normi i tie pretstavuvaat preduslov za normalen op{testven `ivot.
Vospituvaweto Dirkem go razbira isklu~ivo kako proces na socijalizacija ,kade postarite sakaat svoeto potomstvo da go vovedat vo ramki na op{testveniot `ivot i taka da go podgotvat da prevzemat najrazli~ni ulogi koi se ili nao|aat pod vlijanie na op{testvoto ili se nepobitni.Osnovna zada~a na socijalizacija e da ja izmenat vrodenata individualisti~ka i nesocijalna priroda na lu|eto ,da na takov na~in gi podgotvat lu|eto za normalna vklu~enost vo op{testveniot `ivot..No kolektivnata svest sekoga{ ostanuva nad individualnata ,i vo odnos na poedinecot deluva prisilno.Dirkem nikoga{ ne uspea da jasno ja odredi koj e konkretno nositel na individualnoto razbirawe na kolektivnata svest,no sepak ne bil pobornik da go toa objasni psiholo{ki i taka ja namaluval razlikata me|u kolektivnata i individualnata svest.Dirkem nastojuval da doka`e deka kolektivnata svest ne treba da se prou~uva vo nejzinite individualni oblici.
Drugo sredstvo za izdvojuvawe na op{testvenite pojavi od poedine~ni oblici na nivnoto manifestirawe.Dirkem go voo~uval toa vo statistika.Statisti~ka pravilnost vo pojavite koj na prv pogled se obusloveni od individualni pri~ini.na pr,statisti~ka pravilnost za sklopuvawe na brakot,koj na prv pogled se smeta deka se usloveni od nivnite individualni pri~ini,spored Dirkem se najdobar dokaz deka vo niv se voo~uvaat nekoi nadindividualni kolektivni sostojbi.Sepak ne treba da razbereme deka op{tosta ne e edinstvena ni najva`na osobina na op{testvenite pojavi ,nivna diferentia specifi~nost e prisilniot karakter {to ozna~uva deka postojat raznovidni oblici na op{testvenite sankcii so pomo{ na koj se sankcionira otstapuvaweto od voobi~enoto na~in na deluvawe razmisluvawe i~uvstvuvawe vo ramki na op{estvoto.Prisilnosta na op{testvenite pojavi Dirkem vooedno go smetal kako najdobar dokaz deka nivnite koreni ne se nao|aat vo poedinecot ,bidej}i tie vo odnos na poedinecot sekoga{ se javuvaat kako prisila.Ponekoga{ poedinecot koj potpolno gi prifatil nekoi sodr`ini na op{testvenata svest ,ne mo`e da se sogleda prisilniot karakter.No toa e samo iluzija edinstvena razlika e {to vo toj slu~aj op{testvenata prisila deluva od vnatre ,bidej}i ~ovekot so nea se
...

---------- KOMPLETAN RAD PREUZIMATE KLIKOM NA LINK ISPOD. ----------





Fotografija dokumenta